|
|
Dolgodlaka nemška ovčarka
Rona pripoveduje svoje zgodbice
Z mojim skrbnikom,ime mu je DOODY,se rada vozim,ker mi privošči veliko svobode.
Sicer ga pa tudo zelo spoštujem in rada ga imam.Zato tudi rada ubogam.
Vedno sicer ne,ker potem bi lahko pozabil name.
Ker imam rada sladko smetano, greva včasih tudi v gostilno na vrt.
Doody pije vodo in kavo,jaz pa dobim za polizat krožniček sladke smetane.
Natakarice tako lepo pogledam,da dobim smetano večkrat zastonj.
Tako prihranim Doodyju kakšen cent.Zato me izdatno pohvali.
V zahvalo me vzame s seboj skoraj povsod.
Najbolj sem vesela takrat,ko gremo vsi na Pokljuko za več dni.
Seveda tudi moja skrbnica,ki ji je ime Bety,sodi zraven.
Z njo je veselje iti na sprehod,ker mi je ni treba zelo ubogat.
Potem pa krivi Doodyja,da me ni dovolj vzgojil.Ha-ha!
Doody pravi,da sem čisto v redu.Celo super sem,pravi.Ha-ha.
V gozdu na Pokljujki je čudovito,ker tekam daleč naokoli.
Seveda pa,moram biti pozorna na klic mojih skrbnikov.
Saj me lahko zanese moje raziskovanje predaleč in se lahko izgubim.
No,saj imam pasji smrček in lahko najdem pot nazaj tudi z ovohavanjem svoje sledi.
|
|
