KER JE STRAN V DELU, IMENA NEKATERIH ŽIVALI NISO VPISANA

1) Srna
(samca imenujemo SRNJAK; znanstveno ime Capreolus capreolus)
je vrsta iz rodu jelenov, ki živi v listopadnih in mešanih gozdovih v Evropi, Mali Aziji in ob Kaspijskem morju.
2) Poljski zajec
(Lepus europaeus)
Dolg je 40 – 70 cm (brez repa), težak 2 – 5 kg, rep ima dolg 7 – 11 cm. Zgoraj je rumenkasto rjav s sivim prelivom. Spodaj je bel. Uhlje ima zelo dolge s ernimi konicami, zadnje noge pa daljše in močnejše kot sprednje. Ima mehko gosto dlako, ki jo zamenja spomladi in jeseni in mu nudi zelo dobro toplotno izolacijo.
3) Šmarnica
– (Phoenicurus ochruros) (drozgi):
Velikost: 14-15 cm
Bivališee: vasi in mesta, skalne stene
Aktivnost: dnevna
Gnezdo: skodelieasto, skrito v luknji ali špranji
Število jajc: 4-6, smetanasta
4) Raca Mlakarica
(Anas platyrhynchos L.)
Raco mlakarico uvršeamo med vrste z izrazitim sezonskim spolnim dimorfizmom, kar pomeni, da se samci v delu leta zelo razlikujejo od samic po izraziti obarvanosti perja. V poletnem easu, med obema menjavama perja, pa sta si samec in samica zelo podobna in ju po zunanjem videzu le težko razlikujemo med seboj, le po obarvanosti kljuna.
5) Pivka
(Picus canus)
Velikost: 27-30 cm Bivališče: listnati in mešani gozdovi, parki, loke, sadovnjaki Aktivnost: dnevna Gnezdo: drevesno duplo, ki ga izteše sama Število jajc: 4-11, bela Tip mladiča: gnezdomec valjenec Zarod: 1, marec-maj Hrana: mravlje, druge žuželke in njihove ličinke, redkeje sadeži, semena Status: stalnica Podobne vrste: zelena žolna
6) Kos
(Turdus merula)
je ptica pevka, zelo pogosta v Evropi in Sloveniji. Je evropski predstavnik družine drozgov (Turdidae). Prvotno je bil gozdni ptič, vendar je danes običajen prebivalec vrtov. Še vedno sicer naseljuje tudi gozdove in okolico kmečkih naselij.
7) Kmečka lastovka
(Hirundo rustica)
je ptica selivka iz družine lastovk, ki jo prepoznamo po modrem zgornjem delu telesa, škarjastemu repu in ukrivljenih konieastih perutih.
8) Siva vrana
(Corvus cornix)
Je lahko prepoznavna po dvobarvnem, črno-sivem perju po telesu. Rep, peruti, glava in grlo so bleščeče črni, črna obarvanost grla se nadaljuje do prsi, kjer se zaključi z neravnim robom. Trup je pepelnato siv z nekoliko temnejšimi črtami, ki dajejo rahlo progast videz. Čez krila meri od 84 cm do enega metra, dolga pa je od 44 do 51 cm.
9)Domači vrabec
(Passer domesticus)
je majhen ptie pevec iz družine vrabcev, ki izvorno živi v veejem delu Evrope in Azije, s pomoejo eloveka pa je poselil abectudi druge celine in je za kokošjo najbolj razširjen ptie na svetu. Zaradi sobivanja s elovekom ga nekateri označujejo za poludomaeenega, kar pa je nekoliko nenataneen izraz. Izkorišea namree le elovekova bivališča in hrano, ne dopusti pa neposrednega stika, zaradi česar ga nataneneje označujemo za sinantropno vrsto
10) Krokar
(Corvus corax)
Je alpska ptica, ki spada v družino vran. Do prek 60cm velika ptica živi od gozdne meje do 3000m in več. Pozimi se zaradi pomanjkanja hrane spusti nižje, ponekod do alpskih dolin.(PONEKOD ŽIVI VSE LETO V NIŽJIH PREDELIH-Ljubljana z okolico). Za krokarja je značilno, da ima svetlečo črno modro barvo perja in močan kljun. Gnezdi na skalnih policah ali na drevju. V marcu ali aprilu samica izleže 4-6 jajc. Uvrščamo ga med ptice pevke.
11) Veliki Detel
(Dendrocopos major)
je najpogostejša vrsta med evropskimi žolnami. Zanj so značilni enakomerno obarvani, umazano beli boki in trebuh, velika podolgovata bela lisa na bazi obeh peruti in živo rdeče obarvan podrepni del. Njegova lica in tilnik so beli; glava, hrbet in krila pa črna, s tem da črnino kril prekinjajo pasovi belih peg. Od zelo podobnega sirijskega detla se loči po obrazni maski. Širok črn pas se pri velikem detlu pod lici vleče od črnega kljuna vse do črne proge, ki ob straneh tilnika poteka od temena do hrbta. Samec ima nad belim tilnikom še živo rdečo liso, ki je samica nima. Mlade prepoznamo po rdeči glavi.
12) Turška Grlica
(Streptopelia decaoctor)
je pt&"269; iz družine golobov, izvorno razširjen po Evropi in Aziji. Vrsta je znana kot pogost prebivalec elovekovih naselij, ki skoraj nikoli ne gnezdi dalee od hiš. Je srednje velik predstavnik golobov, obeutno manjša od grivarja in podobne velikosti, a vitkejša od skalnega goloba, veeja pa od sorodne divje grlice. V dolžino meri 30 do 33 cm, preko peruti pa 47 do 55 cm. Skoraj po vsem telesu je rjavkasto sive do rožnato sive barve, rahlo temnejša zgoraj kot spodaj in s sivo modro krpo pod perutjo. Repna peresa so rjavkasto siva zgoraj, spodaj pa temno siva z belo konico, razen zunanjih, ki imajo belkasto konico tudi zgoraj.
13) Golob Grivar
(Columba palumbus)
Velikost: 38-43 cm Bivališče: sadovnjaki, vrtovi, parki in kulturna krajina, gozdovi, naselja Aktivnost: podnevi Gnezdo: vejnato gnezdo na drevju, v grmu, redkeje na skalni polici ali stavbi Število jajc: 1-2, bela Tip mladiča: gnezdomec valjenec Zarod: 2-3, marec-november Hrana: plodovi, popki, cvetovi, koreninice, semena, listi, manjši nevretenčarji Status: delna selivka Podobne vrste: duplar, domači in skalni golob Podobno petje: duplar, domači in skalni golob
14) Šoja
(Garrulus glandarius)
je ptie iz družine vranov, razširjen po veejem delu Evrazije in v Severni Afriki. V dolžino zraste do 35 cm, prek peruti pa meri 54 do 58 cm. Operjenost je vpadljiva, po veeini telesa je sivo-rjave barve s pridihom rožnate, z belo po grlu in okrog zadnjice. Ob kljunu, ki je temen in moean, je par močnih črnih lis, ki zgledata kot brki.
15) Bela pastirica
(Motacilla alba)
Status: selivka, prezimuje v Sredozemlju, iz prezimovališča se vrne konec marca in v začetku aprila Velikost: 18 cm, masa 20 – 25 g, razpon kril 28 cm Posebnost: naša najbolj razširjena in številena pastirica . Značilna barva: črno bela ptica, belo čelo, črno grlo in prsa, bel trebuh, siv hrbet Spolna dvoličnost: spola se med seboj ne razlikujeta
16) Kánja ali míšar .
( Buteo buteo )
je ujeda iz družine jastrebov.je najpogostejša ujeda v Srednji Evropi, zelo spremenljivih barvnih odtenkov.Zraste od 51 do 56 cm in ima razpon kril med 117 in 137 cm.
17) Mali okarček
(Coenonympha pamphilus)
Mali okarček spada v družino okarjev (Satyridae) in je precej pogost prebivalec travnikov. Gosenica se prehranjuje z listi raznih trav. Pojavlja se v vee zaporednih generacijah od marca do oktobra..
18) Družina: Pisančki (Nymphalidae)
Navadni pisanček (Melitaea athalia)
19) Stenica
( Heteroptera )
(Jih je več vrst)
Raznokrilci imajo usta izoblikovana v kljunec, s katerim sesajo ratlinske ali živalske sokove. Prednja krila so deljena v usnjati in mrenasti del, med ovratnikom in krili iamjo trikotni ščitec.
20) Komar
Močvisrka nadloga
(cca. 2,5 cm dolžine)
Kri toplokrvnih živali pije samo samica, samec pa se prehranjuje z rastlinskimi sokovi. Za razmnoževanje je potrebna najmanjša lužica, tudi če ima toliko vode, kot jo zajame eajna žlieka. Komar brenei s hitrim utripanjem svojih krilc. Ravnotežje pri letanju vzdržuje s pomočjo dveh majhnih organov. Komar je sorodnik prav tako zoprne muhe.Nekatere vrste komarjev prenašajo malarijo.
21) Kačji pastir
(Odonata)
so dobro znan red žuželk z okoli 5.500 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih oeeh. S preueevanjem kaejih pastirjev se ukvarja odonatologija, ki sodi v entomologijo. Slovensko ime so dobili po tem, da jih pogosto najdemo v bližini vode, kjer se zadržujejo tudi kače, npr. belouška. Navkljub zastrašujočemu videzu večjih vrst človeku niso nevarni.
Martinček
(Lacerta agilis)
je vrsta kuščarice. Razširjeni so po srednji in vzhodni Evropi. Prehranjujejo se z žuželkami in pajki. Zrastejo do 28 cm.Je ogrožena in zašeitena vrsta v Sloveniji.
22) Navadni slepec
(Anguis fragilis)
je breznogi, kaeam podobni živorodni kuščar, spada v družino slepcev. Je nenevaren, uničuje gosenice in polže.
23) Zelena žaba
(Rana kl. esculenta)
je pogosta evropska žaba. Gre za hibrid med pisano žabo (Rana lessonae) in debeloglavko (Rana ridibunda), kar označuje tudi okrajšava »kl.« (za klepton ali sinklepton) v imenu vrste. V času poledenitev se je populacija obeh vrst razcepila. Novi populaciji sta nato divergirali, vendar pa sta si ostali zadosti sorodni, da imata plodne potomce. Potomci zelenih žab pa so pogosto deformirani, tako da čiste populacije zelenih žab ne obstajajo
24) Komar ( Culicidae )
Na svetu je cca 3000 vrst komarjev.V Evropi jih živi cca 120 vrst.
25) Gozdni lazar
(Rofus)
Status: aktiven od aprila do novembra, čez zimo se skrije v talne luknje Velikost: do 15 cm Posebnost: naš največji polž brez hišice Značilna barva: v glavnem črna, pojavlja pa se tudi v sivi barvi Značilna oblika: podolgovato telo debeline 1,5 do 2 cm Značilno vedenje: v deževnem vremenu počasi lazi po gozdnih tleh, ko pa nastopi sušno obdobje si poišče zavetje pod listjem, lubjem ter v nižje ležečih drevesnih luknjah in duplih Razširjenost: splošna Habitat: mešani gozdovi, gozdni obronki, logi, vlažna obrežja rek in potokov
26) Italijanska kresnička ( Luciola Italica (Linnaeus, 1767))
To je ena od naših kresničk. Jih je vee vrst.
27) Gosenica
()
če kdo kaj ve o tej živalici, naj mi sporoči na mail, na moj e-naslov tukaj
28) Rdeči lazar
(Arion rufus L.)
•veliki so od 10 – 15 cm, •njegov življenjski prostor so vrtovi, žive meje, travniki, močvirja..., •prehranjuje se s svežo rastlinsko hrano, odmrlimi snovmi ter tudi živalsko (beljakovinsko) hrano, •hrano sprejema z jezikom (strgačo),
29) Veliki vrtni rtni polž
()
spada med največje polže s hišico pri nas, •hišica je lahko visoka do 5 cm, •življenjski prostor: žive meje, vrtovi, travniki, gozdovi, •odrasli osebek prezimi, tako da se zakoplje do 10 cm globoko v tla •njegova življenjska doba je 3 – 7 let, •ne povzroea velike škode.
30) Goveji obad ali brencelj
( Tabanus bovinus)
Goveji obad zraste med 25 in 30 mm v dolžino. Samice se prehranjujejo s krvjo goveda, pa tudi s krvjo drugih vrst živali, tudi eloveka. Kri zagotavlja pomembne beljakovine za razvoj jajčec, ki jih odlagajo na rastlinje, najvčekrat na vlažnih travnikih in v bližini voda. Ličinke, ki se izležejo iz njih, živijo v tleh, kjer lovijo ličinke drugih žuželk in tudi drobne žuželke. Samci se prehranjujejo z nektarjem, zadržujejo se bolj v gozdnatih območjih in so precej teritorialni
31) Klôp
(Ixodoidea)
je dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina). Na svetu živi okoli 860 poznanih vrst klopov, vsi klopi so zunanji zajedavci na vretenčarjih (plazilcih, ptičih in sesalcih).
32) Potočna postrv ( Salmo trutta )
Glede na obarvanost ločimo dva fenotipa potočne postrvi: črnomorski fenotip - pri nas avtohtona vrsta. Prepoznamo jo po rdečih pikah na beli podlagi atlantski fenotip - k nam je bila prinešena. Prepoznamo jo po izključno črnih pikah.
33) Kranjska čebela
( Apis mellifera carnica )
Kranjska čebela je umirjena pasma, namenjena pridobivanju medu in drugih čebeljih pridelkov v gosto naseljenih območjih. Od ostalih podvrst medonosnih čebel se loči tako po zunanjih lastnostih kot tudi po vedenjskih lastnostih.
34) Noeni metulj - vešča (Boarmie rhomboidale - Peribatodes rhomboidaria )
je vrsta metulja iz družine z Geometridae . Razpon kril je 30-38 mm.Tipiene barve so rjava s temnejšimi progami in oznakami, obstaja pa tudi sivkasto obliki, f. Perfumaria, kot tudi skoraj črno melanic varianta.
35) Deževnik
( kolobarniki )
Ker deževniki dihajo skozi kožo, ne morejo dihati, ko jim dež zalije rove. Zato prilezejo na plan. So namree izredno koristni v vrtu, saj pridelajo velike kolieine humusa, z vleeenjem odpadlega lista v zemljo.Ogrožajo ga razliene živalske vrste kot so krti, ptice, kokoši … . Ogroža ga tudi uporaba pesticidov in razlienih umetnih gnojil.
46) Navdni lešnikar (Maniola jurtina )
Razpon kril 35 do 45 mm. Odrasli so aktivni od maja do septembra v eni podaljšani generaciji. Gosenice se prehranjujejo na travah (družina Poaceae). Na rjavo obarvani zgornji strani sprednjih krilih ima samec izrazito temno polje dišavnih dlačic, samica pa velike rumenooranžne lise.
37) Kratkoerti debeloglavček
( Thymelicus lineola )
Kratkoerti debeloglaveek je prebivalec cvetočih travišč z visoko travo, ki si jih praviloma deli z večjim sorodnikom. Leta po negojenih travnikih, grmovnatih pobočjih, gozdnih jasah in ob poljih. Pri nas je pogost in splošno razširjen metulj, ki leta od morja do visokogorja.
38) Beli metuljček ( )
če kdo kaj ve o tej živalici, naj mi sporoči na mail, na moj e-naslov tukaj
39) Komar
( )
V splošnem so komarji vitki dvokrilci z dolgimi nogami in majhne velikosti; največji dosežejo nekaj več kot centimeter dolžine, večina vrst pa je velika samo nekaj milimetrov. Na glavi imajo živali obeh spolov jasno vidno bodalo (proboscis), ki ga na zunaj sestavlja ustna (labium), v vzdolžni gubi katere se nahajajo druge obustne okoneine. Sama ustna ne vstopi v rano, njena konica z mnogimi kemoreceptorji sodeluje samo pri iskanju ustreznega mesta za vbod.
40) Mali vrtni polž
(Cepaea hortensis)
•svetle barve, z rumenkasto oz. rdečkasto hišico in črnimi progami, •velikosti 2,5 cm, •življenjski prostor: vrtovi, gozdovi, parki, žive meje, •prehranjuje se z zelenimi rastlinami. •
41) Vrtni lazar
(Arion hortensis)
•Ob dotiku skrije glavo v telo.Imenujemp ga tudo travniški lazar.
•Najdemo ga tudi na vrtu, kjer je seveda nezaželjen.
•sivo erne barve, spodnji del je oranžne barve,
•velikosti 3-4 cm,
•svoja jajeeca odlaga v luknje v tleh ali pod kamenje,
•prehranjuje se s čebulicami, peso, korenjem, rad ima mlade rastlinice.
42) Enodnevnica - Navadna majevka
(Ephemera vulgata Linnaeus )
43) Golob duplar
(Columba livia)
Velikost: 31-35 cm
Bivališče: drevesna dupla
Aktivnost: podnevi
Število jajc: 2, bela
Tip mladiea: gnezdomec valjenec
Zarod: 2-3, marec-september
Hrana: semenje, zrnje, brstiei in zeleni rastlinski deli, jagodieje, živali
Status: selivka
Podobne vrste: skalni golob
Podobno petje: domaei golob
44) Zelena kobilica
Dolgotipalenica vrste ( Leptophyes punctatissima )
Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z vee kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih. To je raznovrsten red žuželk z nepopolno preobrazbo, ki jih najlažje prepoznamo po zadnjih nogah, prilagojenih za skakanje, velikem zaobljenem šeitku na oprsju, ter navzdol (ortognatno) usmerjenih čeljustih. Red sestavljata dva veeja podredova, dolgotipalčnice (Ensifera) in kratkotipalenice (Caelifera), katerih predstavnike lahko enostavno loeimo po dolžini tipalnic.
45) Suha južina
(Opilio parietinus)
(Opiliones)
Pipalkarji (Chelicerata)
Suhe južine (Opiliones) Suhe južine so podobni pajkom, vendar se od njih loeijo po številnih lastnostih: njihov zadek je sestavljen iz 5 do 6 členov, noge imajo zelo tanke in dolge, ki hitro odpadejo in se lahko obnovijo. Na glavoprsju imajo en par oei, ki se nahaja na majhnem oeesnem hribčku, imenovanem tudi okularni tuber. Mnogi predstavniki suhih južin imajo telo poraslo s trnastimi izrastki.
46) Čmrlj
(rod Bombus)
sodi v skupino kožokrilcev, nataneneje v družino pravih čebel (Apidae). Poznamo približno 250 vrst čmrljev.
47) Kapusov belin
(Pieris brassicae)
Razpon kril 50 do 62 mm. Odrasli so aktivni od marca do maja in od julija do avgusta v dveh ali vee generacijah.Kapusov belin je najveeji med slovenskimi belini. Zgornja stran kril je bela, pri samici so lahko zadnja krila tudi bledorumene barve.Za vrsto je znaeilna velika in široka, vboeena erna lisa na zgornji strani sprednjih kril, ki poteka od konice dalee proti sprednjemu in zunanjemu robu krila.
48) Admiral
( Vanessa atalanta)
je pisan dnevni metulj iz družine pisanekov. Admiral preko kril meri med 45 in 50 mm. Zanj je znaeilen temno rjav, rdee in ern vzorec na krilih. Ti metulji se obieajno zadržujejo v bližini hranilnih rastlin. Jajeeca odlagajo na koprive, s katerimi se hranijo njihove gosenice, odrasli metulji pa se hranijo z nektarjem robid, bršljana, kaline in konjske grive. Ni neobieajno, da admiral srka sokove poškodovanega ali nagnitega sadja.
49) Nočni metulj
50) Noeni metulj
Syntomis phegea
( ivanjska ptičica )
Sprednja in zadnja krila ivanjske ptieice so erno modra z belimi lisami. Na zadku je viden rumeni obroeek
51) Rumeni senožetnik
(Colis alfacariensis)
je dnevni metulj iz družine belinov (Pieridae) znan tudi pod imenom zlata osmica, po lisi na spodnjem krilu v obliki osmice. Velik je od 4,5 do 5 cm.

52) Dnevni pavlinček
(Inachis io)
je en najbolj opaznih evropskih metuljev, saj ima na temno rdeči zgornji strani kril štiri velika pisana lažna očesa – na vsakem krilu eno. Plenilca skuša zmesti s hitrim zapiranjem in odpiranjem kril in kazanjem teh velikih ’oei’.
53) Svetli krhlikar
(Celastrina argiolus)
sodi med naše večje modrine. Med poeitkom, srkanjem medieine ali vode z raztopljenimi minerali z vlažnih tal ga bomo prepoznali po znaeilno svetli, modrikasto belo sivi, spodnji strani kril, ki jo krasi vzorec drobnih ernih lis in pik. Zgornja stran kril je pri samcih nebeško modra, rob pa je s tankim ernim pasom poudarjen le v zunanjem kotu kril.
54) Neznan metuljček
()
55) Neznan metuljček
()
56) Pikapolonica
(Coccinellidae)
so družina hrošeev, v katero uvršeamo okoli 5.000 danes živeeih opisanih vrst žuželk. To so najprepoznavnejše žuželke med kukujoidi, predvsem na raeun živobarvnih pikapolonic, ki so splošno znane po tem, da plenijo žuželke, ki zajedajo na kulturnih rastlinah. Vendar pa nimajo vse polonice pikastega vzorca, zaradi eesar je »polonica« ustreznejše ime za predstavnike družine Coccinellidae.
57) Neznana vešča
()
58) Paglavci
()
59) Travniški lisar
(Melanargia galathea)
je en najpogostejših metuljev, ki živijo pri nas. Je precej velik in opazen metulj. Bele lise na erni podlagi zgornje strani njegovih kril oblikujejo vzorec, ki nekoliko spominja na šahovnico. Krila so tudi spodaj erno belo lisasta, vendar so spodaj erne lise belo poprhnjene, pri robu zadnjih kril pa je še niz navideznih oei s svetlo modro sredico. Samice so v primerjavi s samci spodaj bolj rumenkaste barve.
60) Vešča
()
Modri metuljček
()
61) Nočni metulj
()
62) Mali kupido
()
63) Citronček
()
64) Mali spreminjavček
()
65) Veliki spreminjavček
()
66) Travniški okarček
()
67) Postavnež
()
68) Beli-C
()
69) Mravljišče
()
70) Koloradski hrošč
()
71) Veščec - Velerilec
( Macroglossum stellatarum )
je noeni metulj z dolgim rilcem, po vedenju podoben ptici kolibriju. Uvršeamo ga v družino Sphingidae (veščeci ali somračniki) in red Lepidoptera (metulji). Pojavi se spomladi v easu cvetenja kovaenika, a ga vidimo tudi še jeseni. Čeprav leta tudi podnevi, mu je ljubši mrak. Njegov življenjski krog se zaene z zelenkastimi do rjavkastimi gosenicami, ki se prehranjujejo s pravim brošeem, lakoto ali zvezdicami. Zaradi eudnega videza in hitrega gibanja ga mnogo ljudi zamenja za kolibrija, čeprav ni ptič
72) Nočni metuljček
()
72) bubica
()
73) Kapusov belin
( Pieris brassicae)
je največji med belini, ki živijo v Sloveniji, saj preko kril meri med 50 in 62 mm. Osnovna barva zgornje strani kril je bela, v zgornjem kotu sprednjih kril pa ima ta vrsta značilno vbočeno črno liso. Samica se od samca loči po tem, da ima na zgornji strani sprednjih kril še dve dodatni črni lisi . Oba spola imata črni lisi na spodnji strani sprednjih kril. Prednja krila so po spodnji strani zelenkasto bela, zadnja krila pa rumenkasta s sivkastim poprhom. Kapusov belin je odličen letalec, ki na svojih selitvah preleti precejšnje razdalje
74) Ščúrki
(Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami. So večinoma tropske živali, a je skupina poznana predvsem po vrstah, ki živijo v človekovih bivališčih, kjer delajo škodo. Predstavnike najdemo po vsem svetu razen v polarnih območjih . Med ščurke uvrščamo tudi nekoč samostojen red termitov, za katere se je nedavno izkazalo, da so zgolj zelo specializirana skupina ščurkov.)
75) Štorklja
(Ciconia ciconia) Vsakomur je dobro poznana velika bela ptica s črnimi letalnimi peresi, dolgimi, rdečimi nogami in kljunom. Ob vrnitvi iz Afrike si vsako leto skupaj s partnerjem dograjuje gnezdo, kar lahko povzroči, da teža starega gnezda naraste tudi čez 500 kg. Njen gnezditveni uspeh je odvisen od količine razpoložljive hrane
76) Postovka
(Falco tinnunculus)
Ujedo golobje velikosti pogosto opazimo, ko nad travnikom ali poljem lebdi na enem mestu. Takrat opreza veeinoma za voluharicami, ki med travnato rušo ustvarjajo poti in za seboj pušeajo izloeke, ki sevajo v ultravijoličnem spektru. Te sledi izkoristi postovka, strmoglavi v travo in, če ima srečo, z voluharico ali mišjo odleti proti bližjemu kolu ali veji, kjer plen poje. Njeno ime je nastalo iz starega imena postojka. Ko namreč zamahuje na mestu, “postane” v zraku. Spomladi in zgodaj poleti plen odnese dlje stran. Takrat hrani mladiče. Ker gnezda ne gradi, si mora poiskati primerno mesto, kamor bo znesla jajca. To so navadno stara gnezda vran ali drugih ujed, ki so ponavadi visoko na drevesu.
77) Kragulji orel
(Hieraautus fasciatus)
Srednje velik orel, zgoraj siv, spodaj svetel.
85 do 72 cm. Na daljavo sta opazna izrazita glava in dolg rep.
78) Škorec
(Sturnus vulgaris)
Zraste približno do 22cm, živi v gozdovoh, moevirjih, nseljih, grmovjih. Združeje se lahko v velike jate, posebno na prenočiščih. V svatovskem perju je blešeeee vijolienozeleno obarvan, z rumenim kljunom. Pozimi pa ga prepoznamo po ernem kljunu, številnih belih pikah po njegovem telesu ter po belo obrobljenih peresih. Škorcu najbolj odgovarjaju pokrajine z razredeenimi starimi listavci.
79) Navadni fazan
(Phasianus colhicus L.)
. Samec je zlato rumene barve, z dolgim repom. Glava je kovinsko zelene barve z rdeeo kožo okrog oei, ki je še posebej izrazita in nabrekla v easu razmnoževanja. Na vratu ima lahko bel ovratnik in na glavi dva eopka. Noge so sivkaste barve, na zadnji strani nog ima ostroge, ki so pri starejših samcih praviloma daljše. Samec ima rumene oei. Pri navadnem fazanu poznamo številne podvrste, ki se med seboj križajo, zato lahko najdemo v naravi tudi najrazlienejše barvne kombinacije.
80) črna liska
(Fulica atra)
Hrana: rastline, mehkužci, žuželke, malošeetinci Status: stalnica Ee se sprehodimo ob ribnikih, jezerih in drugih vodnih površinah, lahko opazimo ptico erne barve, ki ima nad kljunom bel ščitek. Venomer se oglaša »kov« in »pix-pic«, vmes pa se neprestano hrani z brstiei, algami, travo, vodnim rastlinjem, školjkami, polži in žuželkami.
81) Zelenonoga tukalica
(Gallinula chloropus)
Zelenonoga tukalica je dobila svoje ime po zelenih nogah. Opazimo jo, ee se tiho približamo obrežnemu grmovju in drevju in jo presenetimo. Sicer se hitro umakne in skrije med rastlinje. Ko se umika, pogosto trza z repom. Takrat opazimo zanjo znaeilno belino pod repom. Preko celega leta jo sreeamo v mokrišeih in jezerih, ob obraslih bregovih rek in drugod.
82) Labod grbec
(Cygnus olor)
Labodi so bele, gosem podobne ptice. Laboda grbca pozna praktieno vsak. Zanj je znaeilen oranžen kljun s erno grbo. Hrano - vodno rastlinje na dno rek in jezer, nabira tako, da se s sprednjim delom telesa in iztegnjenim vratom potopi v vodo, medtem ko zadnji del gleda iz nje. Na večini večjih jezer in ob rekah v bližini mest in gostilen labode hranijo s starim kruhom in zrnjem. Labod grbec je po Evropi splošno razširjena vrsta, prav tako tudi v Slooveniji. Pri nas ga najdemo na poeasno tekoeih in stojeeih sadkih vodah.
83)Močvirska trstnica
(Acrocephalus palustris)
Podobne vrste: srpiena trstnica Za močvirsko trstnico je značilno da zelo rada posnema oglašanje drugih vrst ptic. Poleg fizičnih znakov jo od srpične trstnice lahko ločimo tudi po življenjskem okolju in oglašanju. Ta vrsta trstnice je tipična prebivalka vlažnih grmišč v bližini vode in gosto poraščenih jarkov. Njena prezimovališča najdemo v jugozahodni Afriki. Pri nas je pogosta poletna vrsta.
84) Ščinkavec
(Fringilla coelebs)
Živi v gozdovih, poljih in vrtovih. Tudi na dvoriščih ga pogosto vidimo. Aktiven je podnevi. Njegova velikost je 14-16cm. Gnezdi na drevju.Aprila ali maja meseca se izležejo mladički. Hrani se predvsem s semeni. Občasno tudi z žuželkami. Je najmanjši ščinkavec med našimi ščinkavci
85)Lišček
(Carduelis carduelis)
je majhna ptica iz družine ščinkavcev, ki je pogosta tudi v Sloveniji. Odrasli liščki dosežejo v dolžino med 11,5 in 12,5 cm in imajo perje pisanih barv. Po hrbtu prevladujejo rdeekasto-rjavi toni, teme in tilnik pa sta črne barve, trebuh je svetlejši. Peruti so erne, po sredini pa preeno poteka rumen pas. Okrog kljuna ima lišeek znaeilno rdeeo obrazno masko, za očmi pa ima belo liso. Samec in samica se loeita le po zakljueku rdeče maske eez oei in po peresih na robu peruti. Samica ima ta peresa rjave, samec pa zelene barve.
86)Polojnik
(Himantopus himantopus)
Znaeilne so dolge rdeee noge, dolg ozek Črn kljun in črne peruti na belem telesu. Te ptice pretežno živijo ob morski obali. V notranjosti jih zelo redko opazimo. Lahko jih najdemo v mokriščih ali ob plitvi vodi. ( ribniki, manjši potoki). V Sloveniji jih gnezdi približno 10 parov(DOPPS). Je ptica selivka. V Sloveniji gnezdi od aprila do junija. Resnično je potrebna velika sreča, fotografirati to ptico v notranjosti Slovenije
87) Rjavi srakoper
(Lanius collurio)
Samec rjavega srakoperja je vpadljivo obarvan s temno sivim temenom, erno obrazno masko in rdečerjavimi perutnimi krovci. Samice in mladostni osebki so nekoliko manj vpadljivi s preeno progasto spodnjo stranjo in temnimi boki. Maske nimajo. Zelo pogosto ga vidimo kako pokoneno stoji na izpostavljenih prežah, npr. na bodeei žici ali plotu. Ko enkrat ujame plen, ga veasih za zalogo natakne na trnje ali bodeeo žico. Ravno to je tudi razlog, da prebiva v pokrajini s pogostim trnovim grmovjem.
88)Brglez
(Sitta europaea)
Razširjen je po celi Evropi.Znan je po sunkovitih gibih in izvrstnih plezalnih sposobnostih, med drugim lahko pleza tudi z glavo navzdol.
Evropski brglez je dolg 13,5–15 cm z razponom kril od 16–18 cm in okvirno teži 20-24 g.Takoj ga lahko prepoznamo po spotegnjeni obliki zaradi dolge glave in kljuna. Zgoraj je modrosiv, spodaj oranžno drap in izrazito črno očesno progo.Rep je kratek.
PREHRANA;Pri iskanju hrane evroazijski brglez pretakne vse špranje, v katerih išče pajke in žuželke. Od jeseni naprej zbira lešnike, želode in žir. Zagozdi jih v primerno luknjo in jih nato odpira z moč nim kljunom, pri čemer lahko glasno kljuvanje zamenjamo z detlovim.
89) Navadna sinica
(Parus major))
Velika sinica, ki je največ ji predstavnik svoje družine (Paridae), je velikosti od 13,4-14,5 cm z razponom kril od 22-25 cm in okvirno težo 16-21 g.
Zgornja stran je rumenozelene barve, spodnja pa je rumena, z modrozelenim repom s svetlim robom, črno kapo in belimi lici.Gnezdi v najrazlič nejših bivališčih, od gozdov do vrtov in naselij. Pogoj je le zadostno število dupel oz. zidnih razpok in žuželk za hranjenje mladičev. V primeru pomanjkanja dupel gnezdi na obrobju mest celo v poštnih nabiralnikih.
PREHRANA: Pozimi so velike sinice redni obiskovalci krmišč , vključno z visečimi mrežicami z orehimi jedrci, krmilnicami s semenjem...
90)Plavč ek
(Cyanistes caeruleus)
je velikosti 11–12 cm z razponom kril od 17–20 cm, v povprečju pa tehta od 9-12,5 g.Ima modro obarvan rep, svetlo modro kapo in peruti z razločno belo progo. Zgornja stran je zeleno modre barve, medtem ko je spodnja rumene barve. č ez oč i se mu vleč e črna očesna proga. Lica so bele barve, kljun pa je kratek. Samci so navadno živahneje obarvani kot samice. Plavč ek gnezdi v drevesnih duplih ter zidnih luknjah in na vrtu v valilnicah, včasih v gnezdih vran, ujed in lastovk.
91) Sraka
(Pica pica)
o je zelo pogosta in zelo prilagodljiva ptica. Prepoznamo jo po č rno-belem berju in izredno dolgim stopničastem repu. Gnezdi v različnih življsnekih okoljih, od naselij pa do odprtih pokrajin z drevjem. Izogiba se le zaprtih gozdov in ravninam brez drevja. V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta.
92)Rumena pastirica
(Motacilla flava)
je s svojimi 15 do 16 cm dolžine podobno velika kot vrabec, je pa precej bolj vitka in ima daljši rep. Velikost je pravzaprav njuna edina skupna lastnost. Samca rumene pastirice bomo prepoznali po limonino rumeni trebušni strani, ki prehaja v olivno zeleno zgornjo stran telesa. Njegova glava in tanek koničast kljun sta siva, suhljate noge pa črne. Za razliko od nasičenih barv samčevega poletnega perja je perje samice veliko bolj bledo, pozimi pa obledijo tudi samčeve barve. Iz Evrope je znanih vsaj osem podvrst rumene pastirice, ki se razlikujejo po obarvanosti glave in grla.
93)
Rumeni (koruzni) strnad ( samica )
(Emberiza calandra)
Status: stalnica in klatež
Velikost: 16 cm, masa 24 – 30 g, razpon peruti 27 cm
Posebnost: naša najbolj pogosta vrsta strnada
Značilna barva: samec ima glavo in spodnjo stran svetlo rumeno, po prsih ima rjavo rdeč nadih. Hrbet in peruti so rjavo lisaste s črnimi progami. Trtica je kostanjevo rjava. Samica in mladiči so manj rumeni, po glavi temno lisasti in manj kontrastno obarvani.
Spolna dvoličnost: spola se med seboj dobro razlikujeta
Značilna oblika: tipična za strnade
94)Priba
(Vanellus vanellus)
je ptič iz družine deževnikov, ki gnezdi v območjih Evrazije z zmernim podnebjem, izven obdobja gnezditve pa se odseli južneje, do Severne Afrike, Indije in delov Kitajske. Po velikosti je priba podobna golobu, v dolžino doseže 28 do 31 cm, prek peruti pa meri 67 do 72 cm. Po operjenosti je ni mogoče zamenjati za kakšnega drugega ptiča, po telesu ima črno-bel vzorec, pri pogledu od bliže pa se perje na temnem zgornjem delu telesa preliva v modrih in vijoličnih iridescenčnih odtenkih.
95) Mali detel
(Dryobates minor)
Mali detelje vrsta žolne, ki je bila do nedavnega uvrščena v rod Dendrocopos. OPIS; Samec ima škrlatno krono, rjavo čelo in črno progo od baze kljuna do vratu. Zatilje in zgornji del hrbta sta črne barve, spodnji del je bel s črnimi progami. Preko peruti potekajo tri široke bele proge, progasta pa so tudi zunanja repna peresa. Trebuh je bele barve, boki so progasti. Kljun in noge so sive barve. Samica ima belo krono, mladiči pa imajo vsi škrlatno glavo. Barva perja se z letnimi časi ne spreminja. V Sloveniji je zaradi izginjanja starih sadovnjakov in drugih starih dreves spoznan za ogroženega in je kot ranljiva vrsta uvrščen na Rdeči seznam ptičev gnezdilcev
96)Táščica
(Erithacus rubecula)
Najdemo jo tako v gozdu kot na vrtu, edino na neporasli planjavi je ne srečamo. Njeno življenjsko okolje je grmovje, zlasti tisto, ki daje dovolj vlage, v kateri se dobro počutijo členonožci, ki so hrana taščic. Jé pa tudi razno jagodičevje. Taščica je samotarka, družbe pripadnikov svoje vrste ne prenaša dobro, zato skrbi za meje svojega okoliša vse leto. Zlasti spomladi so taščice še posebej bojevite in se včasih stepejo med seboj. Takrat jih skrb za svoje ozemlje lahko prižene tako daleč, da lahko napadejo lutko ptiča, ki ima oranžno pobarvana prsa. Nekatere taščice, ki gnezdijo v Sloveniji čez zimo odletijo v tople kraje.
97) Navadna veverica
(Sciurus vulgaris), je vrsta veverice, ki poseljuje zmerna in hladna območja Evrazije, na vzhod pa seže vse do tihomorskih obal. Prilagojena je življenju na drevju.
Navadna veverica živi v raznih tipih gozdov, najbolj pogosto pa v iglastih. Ustrezajo ji sklenjene gozdne površine, ki merijo najmanj 50 ha. Dejavna je podnevi. Ko se giblje na tleh, ostaja ves čas v bližini dreves. Izven časa parjenja je navadna veverica samotarka in deli gnezdo z drugimi sovrstnicami predvsem v času mrzle zime. Ob vzburjenju se oglaša z ostrim "tjuk, tjuk, tjuk" Hrani se pretežno z rastlinsko hrano - sadje, semena, glive in zelišča. Hrani se tudi z jajci in mladimi ptiči ter žuželkami. Hrano skladišči.
98) Muren
(Gryllidae)
so družina žuželk z okoli 900 opisanimi recentnimi vrstami, ki jih taksonomsko uvrščamo med kobilice. V splošnem so nočno aktivne živali temnejših (črnih, rjavih in zelenih) barv, ki so najbolj poznane po svojem oglašanju. V Sloveniji sta najbolj poznana splošno razširjena poljski muren (Gryllus campestris) in hišni muren ali čriček (Acheta domesticus).
99) Vijeglavka
(Jynx torquilla Linnaeus), Razširjenost: Odprti predeli s starim drevejem, v presvetljenih mešanih sestojih, sadovnjakih. Morfologija: Malo večja kot vrabec. Ima značilno progasto perje (rjavo, sivo, črni toni), rep je razmeroma dolg, kljun kratek. Biologija: V nevarnosti nenavadno zvija vrat in šopiri perje. Gnezdi v drevesnih duplih in gnezdilnicah. Je selivka. Opombe: Hrani se z mravljami in njihovimi bubami ter drugimi žuželkami.
100)Pravi jež
(Erinaceinae) Pravi ježi so poddružina majhnih sesalcev z bodicami na hrbtu. Pravih ježev je 16 vrst in živijo v Evropi, Afriki, Aziji in celo na Novi Zelandiji. V toku evolucije so se ježi v zadnjih 15 milijonih let bolj malo spremenili.
opis
101) Navadni močerad
(Salamandra salamandra),je repata dvoživka. Zraste do 20 cm. Njegov hrbet in boki imajo rumene lise na črni podlagi, zaušesne žleze pa imajo za razliko od planinskega močerada številne pore. Vzorec je osebno značilen, tako da lahko prepoznavamo posamezne osebke. Zadržuje se v bližini izvirov ali manjših gozdnih potokov, saj ima rad mokra tla. Močerad ima po vsem telesu strupne žleze, ki ga ščitijo pred plenilci, vendar človeku ni nevaren, razen če si strup zanesemo v oči ali usta. Zanj je značilno, da lahko regenerira svoje organe - ne samo izgubljene noge, ampak tudi bolj kompleksne organe, kot so ledvica, oči ter celo srce. Pari se spomladi in jeseni. Ličinke se razvijejo v telesu samice.
102)PROSNIK
(Saxicola torquatus) V Sloveniji je prosnik pogost gnezdilec. Razprostranjen je po vsej Sloveniji, z izjemo severozahodnega konca (Geister, 1995). Redno prezimuje le ob morskem obrežju ter ponekod v Primorju. Ptice, ki se pozimi ustavijo pri nas, so najverjetneje prišleki, naši prosniki pa selivke
103)
Kalinov veščec
Sphinx ligustri (Linnaeus, 1758)

Razpon kril 90 do 120 mm. Odrasli so aktivni v juniju in juliju. Gosenice se prehranjujejo na kalinah (rod Ligustrum), španskih bezgih (rod Syringa) in jesenih (rod Fraxinus).
© webmaster: Davorin Kordiš        Fotografiral: Davorin Kordiš      kontakt      domov      vse fotografije so zaščitene