|
|
Dolgodlaka nemška ovčarka
Nadaljevanje
Najprej se mi je priklonil z razširjenimi rokami,nato pa nekaj zamrmral.
Eno roko je položil na mojo glavo,drugo pa je zelo nežno položil na moj trebušček.
Najprej mi je postalo toplo na glavi,potem pa še na trebuščku.Kar naenkrat mi je postalo zelo slabo in začela sem bruhati.
Moj Doody me je z nežnim in prosečim glasom vzpodbujal k temu dejanju.
Saj je vedel,da edino tako lahko kaj stori zame.
Tudi trebušček mi je masiral nežno,vendar močno.Po petnajstih minutah me je zopet
nežno vzel v naročje in me odnesel na teraso,kjer je ponovil cel postopek zdravljenja.
Prijelo me je na veliko potrebo in onečedila sem se kar na terasi,saj sem bila
preslabotna,da bi lahko odšla sama po stopnicah na dvorišče in na travnik.
Po vsem tem sem se počutila veliko bolje,samo postala sem zelo ,zelo žejna.
Doody je to vedel in mi v gobček nalil malo vode,saj je bil moj trebušček še
preveč ubogi,da bi lahko veliko pila.
Nehalo se mi je vrteti v glavi in s težavo sem se postavila na vse štiri tačke.Oba sva od veselja zajokala.
Doody po človeško, jaz pa tako kot kužki znamo,s cviljenjem seveda.Po vsem tem je telefoniral Bety v službo.Dela namreč samo ponoči.
Povedal ji je,kaj se nama je pripetilo in jo prosil naj se hitro vrne domov.
Resnično hitro se je pripeljala na dvorišče in me tako nežno stisnila k sebi,
da sem še enkrat zajokala od sreče.Takoj sta me dpeljala k veterinarju na pregled.
Tam so mi dali še injekcijo in tablete.Veterinar je želel vedeti kakšen strup sem zaužila brez veterinarske pomoči.Povedal sta mu tudi,da me je ohranil moj Doody s svojim darom
znanja zdravljenja z bioenergijo.Zato smo danes vsi trije navezani drug na drugega
bolj kot kdajkoli prej.Saj zelo dobro razumemo našo govorico,čeprav je tako različna.
|
|
