kontakt        naprej        nazaj        
Image



    Pridi Rona,danes greva na sprehod brez Doodyja,je rekla Bety in mi nadela ovratnico.Odprla je vrata terase,pred katerimi so ležali naši trije mucki.'Hopla,poglej,mucki me že čakajo' in stekla sem k njim.Seveda so se me ustrašili kot vedno,kadar sem stekla proti njim. To je veselje,ko lovim mucke.Sicer nikoli nobenega ne ujamem,ker uidejo na leseno polico nad garažo.Potem pa veselo lajam vanje.Sicer se me mucki ne bojijo zares,ker se velikokrat igramo skupaj.Tudi ležimo skupaj večkrat na terasi. Bety je bila seveda huda,ker nisem šla ob njeni levi nogi,kot je to v navadi pri Doodyju.Pripela me je na povodec in odšli sva proti našemu gozdu.Med potjo greva mimo ene psičke,s katero se ne marava,saj me vedno izziva skozi njihovo ograjo kadar grem mimo.Bety to ve,zato me drži bolj na kratko,ko greva mimo nje.Ne morem si kaj,de je tudi jaz ne bi oblajala in ji tako povedala,da se je prav nič ne bojim. Kmalu prideva v gozd kjer je veliko raznih vonjav.Nekatere že poznam,veliko je pa novih.Najprej obvoham znane in jih označim,da se ve kje sem jaz gospodarica. Nove so sila zanimive,zato imam z njimi največ dela. Bety me odpne in mi ukaže "poleg",kar pomeni ,da moram hoditi ob njeni levi nogi.Stopim nekaj korakov naprej več,kot je potrebno,pogledam nazaj Bety in švrc,me že ni več.Izgubim se v gozdu,saj me nove vonjave neznasko privlačijo.Bety,me začne klicati,najprej z normalnim glasom,ki postopoma preraste v jeznega.Seveda jo slišim,saj nisem daleč,le vrniti se nočem.Vem,da bo kasneje nekaj nejevolje pri Bety,ampak kaj zato? Ukvarjam se z mojim ovohavanjem,ko zaslišim v grmovju neznano šumenje.Takoj moram seveda pogledat kaj je to. Hm,najdem nekakšno žival,ki ima nemogoč vonj.Ovohavam jo,saj je živalica majhna.Kot majnša krtina je.Vendar nekaj je na njej,kar me opozarja,da ni dobro češenj z njo zobat.Ko se ji čisto približam začne pihat.Ooo,kaj si dovoli tale mala živalica,da piha name, veliko nemško ovčarko.To si pa ne dovolim in jo hočem ugriznit.Auuu,auuu,me zaboli,saj ima po telesu polno bodic.Bil je namreč ježek,ki se je hranil in sem ga zmotila. Bety zasliši moje cviljenje in jo seveda zaskrbi.Pokliče me s prestrašenim glasom in takoj pritečem k njej,da me potolaži,ker me seveda boli gobček.Pa še kri mi teče iz njega. Bety me poboža in stisne k sebi,ko vidi kri na mojem gobčku.Poboža me še bolj nežno in mi prigovarja,da ni tako hudo kot se mi zdi.Tisto uro sprehoda sem bila vedno tik ob njeni levi nogi,brez njenega ukaza.Seveda je bila Bety ponosna nase,kako jo ubogam tudi brez ukaza.Ni pa vedela,da me je presneto strah ježka,zato se nisem odmaknila od nje. Vem,da bi bilo bolje,ko bi ubogala Bety,vendar ne morem si kaj,da ji ne bi malo ponagajala.
gor
stran ureja Kordiš Davorin