|
|
PUSTIL ME JE SAMO
Tudi to se je zgodilo,da me je Doody pustil samo pri Bety na izletu.Bili smo v Peklu,to je majhen kraj naprej od Borovnice,tik pod Ljubljanskim vrhom.Lepo je tam,saj je poskrbljeno za resnično čisto naravo.Ker je bilo med tednom,ni bilo obiskovalcev.Samo neki možakar,ki je skrbel za urejeno okolico,je hodil tam. Ko se pripelješ z avtom do gostilne,ki stoji tik pred vhodom v nekakšen park,ki je zagrajen samo na cesti,z lesenimi pregradami,da avtomobili ne bi vozili še naprej po zelenici,ki je resnično lepo urejena.Pot te pelje ob travniku skozi gozd ,po brveh čez potok,ki se vije v notranjsot gozda in je zelo čist.Čez čas se vzpenjaš vedno višje ob potoku po ozki pešpoti.Na desni so visoke skale,na levi so pa slapovi in brzice .Višje ko se vzpenjaš,večji in lepši so slapovi. Seveda je voda zame kot magnet.Morala sem skočit vanjo,ker drugače bi bil ta sprehod brez pomena zame.Doody mi meče palico v vodo,jaz mu jo pa z veseljem prinašam nazaj.To je veselje.Seveda tudi Bety mi meče palico,pa še fotografira in snema naju z Doody-jem.Rada se fotografiram,ker se potem gledam doma na računalniku. Ko se takole sprehajamo,se spomni Doody,da je doma pozabil tablete,ki jih mora redno jemat.Z Bety se dogovorita,da bo šel domov in se vrnil čez kakšno dobro uro. Meni naroči,naj ga počakam in ubogam Bety.Razumela sem besede;domov grem,počakaj,Bety ubogaj.Vedela sem,da to ne pomeni nič dobrega zame.Če bi rekel »gremo domov«,bi vedela,da to velja za vse tri.Tako je pa rekel samo«grem domov«,me je pa začelo stiskat v želodcu.Ker takrat nisem bila na povodcu,kot nikoli kadar sem z Doody-jem,me je Bety pripela nanj.Še bolj me je začelo stiskat v želodcu.Ko se je Doody odpravil,sem začela žalostno gledati za njim in cviliti.Obrne se in mi zažuga »Nehaj Rona,saj se vrnem kmalu.Bety ubogaj.«Sedaj sem vedela ,da me resnično pušča samo z Bety.
|
|
