|
|
'Stekla sem kar čez...'
Stekla sem kar čez travnike,kjer so se pasle krave na,z električnim pastirjem ograjenem pašniku.Švigala sem med njihovimi nogami,da sem jih kar pošteno prestrašila.Začele so dirjati sem in tja,da sem se jih tudi jaz bala.Da bi se jih čimprej rešila,sem panično stekla proti žični ograji,v kateri je bil električni tok.Zadela sem vanjo in pošteno me je speklo po telesu. Nekako sem se znašla zunaj in pohitela naprej,iskat mojega Doodyja. Ker nisem več vedela kje sem,me je zgrabila panika. Nisem se ustavljala,le tekla sem naprej,in poslušala,če bom ujela zvok našega avtomobila. Nisem ga. Zagledala sem potok in skočila vanj,saj mi je bilo pošteno vroče in žejna sem tudi bila. Ko sem se odžejala in ohladila,sem nadaljevala svoje brezglavo početje. Kmalu sem bila v neznanem gozdu,kar mi je prijalo,saj ni bilo tako vroče,kot na travnikih. Tekla sem naprej in kmalu zagledala cesto. Oddahnila sem si,ker sem vedela ,da sem blizu doma. Hitro sem skočila na cesto ,stekla po njej čez most in že sem bila v našem kraju. Kmalu sem pritekla vsa vesela na domače dvorišče,kjer je bil tudi naš drugi kužek. Veselo sva se pozdravila ,kot vedno. Toda glej,Doodyja ni bilo nikjer. Obvohala sem vse sledi in vedela,da je pred kratkim odšel. Joj,kaj pa sedaj? Švrk zopet na cesto in nazaj za njim. Sedaj sem že poznala pot tako,da sem lahko hitro napredovala. Po dolgem času sem prišla zopet v Pekel,in glej,tudi tam ga ni bilo več. Samo Bety je bila,ki me je čakala vsa objokana in v skrbeh. Stekla sem k njej,jo pozdravila in stisnila me je k sebi srečna,ker sem se vrnila. Vprašujoče sem jo pogledala. Razumela me je in povedala,da je šel Doody zopet domov,če bom slučajno prišla tja in ga čakala.Ne,nisem več pobegnila,ker sem vedela,da sem na varnem,tudi pri Bety. Po telefonu je poklicala Doodyja in mu povedala,da sem se vrnila.Čakali sva ga še nekaj časa,in pripeljal se je nazaj. Ko je topil iz avtomobila,me je poklical«Rona,ljubica,pridi k meni!«Že sem bila ob njegovi levi nogi in čakala da me ošteje.Pa me ni. Samo počepnil je ,me nežno pobožal in rekel;«Pridna si Rona,ker si se vrnila!Sedaj vem,da me imaš dovolj rada,da bi šla za menoj tudi na konec sveta. Tudi jaz te imam zelo rad in tako bo vedno!
|
|
