|
|
Rona pripoveduje svoje zgodbice
'V leglu nas je bilo 11 mladičkov,nekaj samičk in nekaj samčkov.Ker nas je bilo za našo mamico preveč,se nas je vzreditelj nekaj hotel znebiti z utapljanjem v vedru vode.K sreči ni opazil,da je to staro vedro imelo majhno luknjico,skozi katero je prav počasi odtekala voda.Tudi sama sem bila vržena v to vodo in samo dve samički sva preživeli.Ker sva imeli to srečo,naju ni skušal ponovno utopiti.'
Res kruto je lahko pasje življenje.
'Nekega dne pride slučajno na obisk Doody in ker ima zelo rad živali,se je takoj zagledal vame.
Z vzrediteljem sta dogovorila datum,ko me pride iskat.Dogovorjenega dne sta prišla pome Doody in Bety. Povem vam,da me je bilo resnično strah,saj nisem vedela kam grem.Pa še z avtomobilom se prej nisem še nikoli peljala. Vendar me je Doody nežno vzel v naročje,me pobožal,kot samo on zna in me dal v naročje Bety,ki je že sedela v avtomobilu. Tudi Bety me je zelo nežno prijela in odpeljali smo se.Tako me je bilo strah,da sem se stisnila Bety k telesu in ji položila mojo malo glavico na njen mehak vrat.Začutila sem njeno bitje srca,kar me je delno pomirilo in malo sem zaspala v njenem naročju.'
'Pri Doodyju in Bety doma je bilo vse drugače kot tam,od koder sta me odpeljala.Ker tudi v stanovanju nisem bila še nikoli prej,sem bila pošteno prestrašena.Pa še srbelo me je po vsem telesu tako,da sem se kar naprej morala praskat.Ker me je to moje početje bolelo,sem vsakič zajokala,ko sem se popraskala. To se je zdelo Doodyju čudno in me je bolj natančno pregledal.Imela sem veliko hrast po telesu in odprtih ran,ki so me seveda bolele.Pa še bolhe so me seveda grizle.
|
|
